Priprava na 1. test iz geografije
Order by
55 terms
Terms | Definitions |
|---|---|
| Kaj je geografija? | Je veda o zemljskem površju ter o njegovih naravnih in družbenih sestavinah. |
| Katere naravne sestavine pokrajine poznamo? | Relief, kamnine, vodovje, podnebje, prst, raste. |
| Katere družbene sestavine poznamo? | Naeslja, prebivalstvo, promet, turistični in industrijski objekti. |
| Kaj je predmet preučevanja pri geografiji? | Pokrajina. |
| Kaj je kulturna pokrajina? | Je del naravnega okolja, ki ga je človek močno spremenenil in mu dal nov videz. |
| Kako delimo geografijo? | Delimo jo na regionalno in splošno geografij, ki pa se deli na naravno in družbeno. |
| Kaj pomeni orientacija? | Pomeni določiti smeri neba in smeri gibanja. Pomagamo si s kompasom, z objekti v naravi in z relijefnimi oblikami. |
| Kako lahko uporabimo kompas? | Za določanje smeri sever, za orientacijo karte in določanje azimuta. |
| Katere karte so primerne za orientacijo? | Topografske karte. |
| Kaj je izohipsa oz. plastnica? | To je črta na zemljevidu, ki povezuje vse točke z enako nadmorsko višini. |
| Kaj je ekvidistanca? | To je višinska razlika med dvema plastnicama. |
| Kako se lahko orientiraš v naravi? | Z mahom, letnicami na štoru, severnico, palico in soncem, uro na kazalce in soncem. |
| Kaj je kartografija? | Je veda o izdelovanju zemljevidov. |
| Kaj je zemljevid? | Je pomanjšana slika zemeljskega površja na ravni podlagi. |
| Kateri so setavni deli zemljevida? | To so legenda, merilo, naslov, kordinatna oz. stopinjska mreža. |
| Kaj nam pove merilo? | Povemo kolikokrat je neka razdaljan pomanjšana pri prenosu na zemjevid. |
| Katere vrste meril poznamo? | Grafično, številčno, opisno. |
| Kako delimo zemjevide po merilu? | Na zemljevide z velikm merilom (1:100 000), z srednjim merilom (1:100 000 - 1:1 000 000) in z malim merilom (> 1:1 000 000 ) |
| Kako delimo zemljevide po vsebini? | Na splošne (prikazuje družbene in naravne sestavine) in tematske karte (prikazujejo eno temo). |
| Kaj je stopinjska mreža? | Mreža vzporednikov in poldnevnikov. |
| Kakšni so vzporedniki? | Vzporedni in okrogli, začetni je ekvator, geografska širina širina pa 0° do 90°. |
| Kakšni so poldnevniki? | To so polkrogi, začetni je griniški, geografska dolžina pa je od 0° do 180°. |
| Opiši ravninski tip pokrajine. | - To je območje poselitve gospodarstva. - Območja: Vipavska dolina, Ljubljanska kotlina, Celjska kotlina, Krška kotlina, Dravsko-Ptujsko polje, pomurska ravnina. |
| Opiši gričevnat tip pokrajine. | - Relativna (od vznožja do vrha) višinska razlika je do 200 metrov. - Sadjarstvo, vinogradništvo. - Območja: Koprsko primorje, Goriška Brda, Goričko, Slovenske Gorice, Haloze, Sotlsko (podčetrtek), bizelsko. |
| Opiši hribovit pokrajine. | Relativna višinska razlika je od 200-500 metrov. - Območja: Škofjeloško hirbovje, Cerkljansko hribovje, Idrijsko hribovje, Polhograjsko hribovje, Posavsko hribovje. |
| Opiši visokogorski tip pokrajine. | - Relativna višinska razlika je več kot 1000 metrov. - Območja: Julijske alpe, Kamniško savinjske alpe in Karavanke. |
| Opiši Kraški tip pokrajine. | - Kamnina je apnenec (zato so tu kraški pojavi) - Redka poselitev. - Veliko gozdov. - Območja: Dinarsko-kraška Slovenija (jug Slovenije) |
| Naštej temljne oblike zemljskega površja. | Pobočje, dolina, planota, greben, gorovje, pomol, osamelec, hribovje, gričevje, soteska. |
| Kako nastanejo toplotni pasovi? | Nastanejo zaradi različnega upada sončnih žarkov na zemeljsko površje. Upadni kot je različen, ker je zemlja okrogla. |
| Naštej toplotne pasove. | - Vroči ali tropski pas (od ekvatorja do obeh povratnikov) - Subtropski pas (približno od povratnika do štiridesetega vzporednika) - Zmerno topli pas (približno od štiridesetega vzporednika do obeh tečajnikov) - Subtropski pas (od tečajnika naprej, prehaja v mrzlega) - Mrzli ali polarni pas |
| Opiši tropski deževni gozd. | - Visoka zimzelena drevesa (mahagoni). - Nikjer na svetu ni toliko različnih rastlinskih in živalskih vrst. - Toplotni pas: vroči ali tropski. - Podnebje: stalno vroče, vlažno, soparno, veliko padavin. - Območja: amazonsko nižavje, kongova kotlina, indonezija |
| Opiši savano. | - Visoka trava, posamezna drevesa. - Toplotni pas: vroči ali tropski. - Podnebje: deževna in sušna doba - zenitno deževje (Ko sonce sveti skoraj pravokotno na zemljo je v zenitu in takrat je deževna doba), stalno visoka temperatura. - V bližini ekvatorja je dalša deževna doba, v bližini povratnika pa dalša sušna. - Območja: brazilsko višavje, severno in južno ter vzhodno od kongove kotline, indijski polotok, indokitajski polotok. |
| Opiši puščavo in polpuščavo. | - Zelo skormno in redko rastje: šopasta trava, grmički, kaktusi. - Oaza (zelena območja v puščavi - voda) - Toplotni pas: subtropski in zmerno topli. - Podnebje: zelo malo padavin, velike temperaturne razlike med dnevom in letnimi obddobji. - Območja: velika kotlina, atakama (Chile), patagonja, sahara, kalahari, namib, arabska puščava, gobi, avstralska puščava. |
| Opiši tajgo. | - Tajga - iglasti gozd - Toplotni pas: hladni, zmerno topli. - Podnebje: topla poletja, zelo hladne zime, večina padavin pade poleti. - Območja: sibirija, osrednja in severna skandinavija, osrednja kanada. |
| Opiši tundro. | - Tundra - mahovi, lišaji, zelišča. - Toplotni pas: subpolarni. - Podnebje: dolge in mrzle zime, kratka in sveža poletja, zelo malo padavin, močni vetrovi, (zima : poletje - 9 : 3) - Območja: severni del rusije, severni del kanade, severna aljaska, južni del grenlandije. |
| Opiši stepo. | - Stepa - nizka trava. - Toplotni pas: zmerno topli in subtropski. - Podnebje: malo padavin, velike temperaturne razlike med letnimi časi. - Območja: madžarska, del ukrajine, južna rusija, severni kazahstan, mongolija, osrednji del severne amerike. |
| Koliko je stara zemlja? | 4,5miljarde let |
| Kaj raziskuje geologija? | Raziskuje geološki razvoj zemlje in kamnine. |
| Naštej geološka obdobja. | Predkambrij, paleozoik, mezozoik, kenozoik (kerciar, kvartar). |
| Opiši predkambrij. | Prvo kopno in prvo življenje. |
| Opiši paleozoik. | nastane staronagubano gorovje (Skandinavsko gorovje, Ural, Apalači), premog in rude. Obstaja ena celina, ki se imenuje Pangea. |
| Opiši mezozoik. | V morju Tetis nastaja apnenec in dolomit, Celina Pangea se deli na dva dela - severni del se imenuje Lavrazija, južni del pa Gondvana (čas dinozavrov). |
| Opiši kenozoik. | • terciar: poteka alpidsko gubanje. Nasjtanejo mladonagubana gorovja (v Evropi: Pireneji, Apenini, Alpe, Dinarsko gorstvo, Karpati, Kavkaz. Po svetu: Skalno gorovje, Andi, Atlas, Himalaja in Tibet). • kvartar - ledene dobe ali pleistocen: nastane današnji ledeniški relief (U doline, jezera, morene, ostri vrhovi, krnice, balvani, fjordi). - holocen: čas zadnjih 10 000 let, današnje geološko obdobje. |
| Kako se pokrajina spreminja s pomočjo človeka? | Človek gradi stanovanja, ceste, športne objekte, industrijeske objekte, obdelovalne površine... |
| Katere procese povzročajo zunanje sile? | Preparevenje, denodacije, erozija in akumolacija. |
| Opiši preparevanje. | Razpadanje kamnin na zemeljskem površju Poznamo tri vrste preperevanja: - mehanično (temperaturne razlike, led, korenine dreves) - kemično (poteka na apnencu. Padavisnka voda se veže z ogljikovim dioksidom. Nastane šibka ogljikova kislina, ki raztaplja apnenec. Kemičnemu preperavanju apnenca rečemo korozija. Rezultat so kraški pojavi.) H2O+CO2 -> H2CO3 - biološko |
| Opiši denodacijo. | Ploskovno odnašanje materiala (zemeljski plaz, usad, podor, badland). |
| Opiši erozijo. | Linearno odnašanje materiala. |
| Opiši akumolacijo. | Nanašanje in odlaganje materiala (vršaj, morena, rečna delta, melišče). |
| Opiši učinek tople grede. | Povzročajo ga velike količine ogljikovega dioksida, ki nastane pri izgorevanju fosilnih goriv (nafta, premog, les, plin). Kratkovalovno sončno segrevanje prodre skozi plasti atmosfere in segreje površje. To oddaja v ozračje dolgovalovno sevanje, ki ga ogljikov dioksid zadržuje v spodnjih plasteh ozračja. Posledica je dvig temperature. |
| Opiši kisel dež. | Je posledica onesnaženega ozračja s fosilnimi gorivi. Žveplov dioksid se v ozraćju veže z vodo in nastane šibka žveplena kislina oziroma kisel dež. Posledice: uničevanje gozdov (zlasi iglavcev) in vodovja. Najhujše posledice kislegea dežja so bile na južnem Norveškem in južni Švedski. |
| Opiši ozonjsko luknjo. | Ozon je plin, ki se nahaja na višini med 20 in 30 kilometri. Ščiti nas pred ultravijoličnimi žarki (prevelike količine uničujejo žive celice). Uničujejo ga CFC plini (razpršilci, hladilne tekočine). Luknja je največja nad Antarktiko. |
| Opiši sekanje tropskega gozda. | Sekajo ga zaradi lesa, novih obdelovalnih površin, prometnic. Pomen tega gozda: proizvaja kisik, življenski prostor za ogromno rastlin in živali, vir zdravil. Samo na območju Brazilije (Amazonso nižavje) vsako leto posekajo površino gozda, ki meri vsaj polovico površine Slovenije. |
| Opiši onesnaževanje pitne vode. | To je velik problem prihodnosti. Ogrmono vode porabi namakanje. Neoporečne pitne vode že primankuje v velikih mestih nerazvitih |
| Opiši nevarne odpapdke. | To so: jedrski odpadki, beterije, akumulatorji, laki, barvila... |
First Time Here?
Welcome to Quizlet, a fun, free place to study. Try these flashcards, find others to study, or make your own.